Mikroplastika, skrb sodobnega časa

Eden izmed ključnih naravnih virov je voda. Bolj pomembna je sladka voda, ki pa je je žal tudi manj, le 3%, kot morske slane vode. Voda kot naravni vir je ključna za preživetje življenja na zemlji:

Čistilne funkcije v kombinaciji z mikroorganizmi

Preživetje vodnih habitatov,

Nepogrešljiv dejavnik v poljedelstvu, živinoreji in nadaljnji živilski proizvodnji…

Predolgo smo v Sloveniji jemali kot samoumevno, da pri nas glede na zaloge sladke vode ne more priti do krize na  področju s preskrbo, žal smo bili v zmoti, kažejo se posledice klimatskih sprememb, kot suše, ki pestijo kmetijstvo, še huje pa je, da na določenih predelih Slovenije prihaja predvsem v poletnih mesecih do pomanjkanja pitne vode, ki se kaže kot redukcije, kar je za uporabnike pereča težava. Težko si je predstavljati, da se po napornem dnevu ne bi smeli oprhati, ali pa, da iz pipe ne priteče pitna voda.

Težava je tudi prekomerna uporaba plastike, predvsem plastike za enkratno uporabo, ki preko mikro in nano plastike vstopa v naš organizem. Tako Tanja Gošnjak navaja, da plastike ne razgrajuje noben organizem, ampak samo razpada na manjše delce in ostaja dolgo prisotna v okolju. Pri razgradnji plastike pride do razkroja do mikroplastike, ki nastaja z luščenjem od vseh plastičnih izdelkov. Ta se lahko raznaša povsod v okolju in jo uživamo ali vdihujemo. V plastenki je lahko prisotnih do 104 delcev mikroplastike na liter. Ocenjujejo, da na dan zaužijemo do 100.000 delcev mikroplastike. Na leto lahko tako zaužijemo tudi za eno kreditno kartico mikroplastike, kar pa je zastrašujoč podatek. Druga pot kontaminacije našega organizma z mikro in nano plastiko je preko prehranske verige. Morja in ostali habitati so onesnaženi s plastiko, ki se kopiči v organizmih, le ti pa predstavljajo našo hrano.

Šele v zadnjem času se je pričelo ugotavljati škodne učinke nano in mikro plastike na naše zdravje. Raziskave so izredno kompleksne in zahtevne. Do sedaj se je ugotovilo, da mikroplastika poškoduje celice v laboratoriju, da pri laboratorijskih živalih lahko povzroči vnetje črevesja in druge črevesne bolezni, statistične raziskave to potrjujejo tudi pri ljudeh, navaja  Tjaša Sušnik. V članku, objavljenem na spletni strani  Revijazamojezdravje se navaja, da je mikroplastika hormonski motilec, ki povzroča odmiranje celic in alergične reakcije, negativno vpliva na plodnost itd.

Kaj nam je storiti

Skladno s poročilom evropske agencije za kemikalije ECHA naj bi Evropska komisija pripravila predlog za omejitev uporabe plastike, kar bo dodalo kamenček v mozaik rešitve težav, ki jih povzročamo s prekomerno uporabo plastike. Seveda pa je vprašanje, ali bodo tem pobudam sledile ostale države sveta. Nekaj pa lahko storimo tudi sami. Nedvomno lahko omejimo prehrano z organizmi pri uživanju hrane, pri kateri prihaja do večjega tveganja vnosa mikro in nano plastike. Opustimo uporabo plastičnih pripomočkov pri pripravi hrane, se izogibamo pijačam, ki se shranjujejo v plastenkah.

Tanja Gošnjak, https://www.revijazamojezdravje.si/odkritje-mikroplastike-v-cloveskem-telesu/
Tjaša Sušnik, https://www.student.si/izpostavljeno/znanost/mikroplastika-povezana-z-vnetno-crevesno-boleznijo/?cn-reloaded=1
ECHA, https://echa.europa.eu/sl/hot-topics/microplastics
ZDRAVJE, https://klepetobkavi.si/novice/podrobnosti/mikroplastika-kje-se-nahaja-koliko-je-zauzijemo-in-kaj-to-naredi-v-nasem-telesu.html